David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole : Spremembe pozidanih zemljišč v slovenskih podeželskih naseljih

Dolg opis

Dosedanja slovenska preučevanja podeželskih naselij so se večinoma ukvarjala s splošnimi kategorizacijami in prikazi struktur, ki so rezultat podrobnih socialnogeografskih, funkcijskih in fiziognomskih vrednotenj vseh slovenskih naselij. V tem delu pa so se avtorji lotili podrobnega kartiranja območij naselij po temeljnih kategorijah poselitvene rabe tal, ki vključujejo: stanovanjska zemljišča, zemljišča z oskrbnimi, storitvenimi in poslovnimi ali tako imenovanimi središčnimi dejavnostmi, zemljišča za promet in zveze, zemljišča za komunalo in energetiko ter zelene in druge odprte površine. Kvantitativni podatki torej kažejo spreminjanje naselij s prostorskega in funkcijskega vidika. Za stroko je pomemben predvsem izviren metodološki pristop, ki združuje terensko delo, analizo razpoložljivih statističnih virov in rezultate dveh nizov aerosnemanj (letalske posnetke in ortofote).Avtorji so ugotavljali stanje ob popisih v letu 1991 in v letu 2002 ter stanje leta 2005, na tej podlagi pa potem letno stopnjo rasti obsega pozidanih zemljišč v okviru posameznih kategorij rabe tal. V ta namen so analizirali letalske posnetke in digitalne ortofoto posnetke, statistične podatke in podatke, pridobljene na terenu. Ekspertni vzorec je zajel 14 podeželskih naselij s 500 do 1100 prebivalci v različnih slovenskih naravnih in statističnih regijah, ki so v zadnjem desetletnem obdobju kazala pozitivno rast števila prebivalcev, delovnih mest in hiš.Pokazale so se predvsem razlike med posameznimi tipi naselij. Rabo zemljišč so analizirali v povezavi z reliefom oziroma tipom poselitve, z geografskim položajem naselij, s spreminjanjem njihove strukture, z gibanjem števila delovnih mest in z dnevno mobilnostjo. Največji del rasti pozidanih zemljišč odpade na stanovanjsko gradnjo (70 %), ki je bila najintezivnejša na območjih, kjer poteka zgodnja faza suburbanizacije, manj intenzivna pa v industrializiranih naseljih in naseljih, izoblikovanih v pozni fazi suburbanizacije. Avtorji so ugotovili, da dinamika novogradnje v drugi polovici obravnavanega obdobja upada, še zlasti v kategoriji stanovanjske gradnje, manj pa v primeru nestanovanjske gradnje. Tudi to potrjuje tezo, da so slovenska podeželska naselja vse bolj pod vplivom suburbanizacije, ki prehaja v pozno fazo.Delo je namenjeno raziskovalcem problematike podeželja Slovenije, urbanistom, prostorskim načrtovalcem in študentom.