Janez Nared, Drago Perko, Marjan Ravbar, Andrej Horvat, Marko Hren, Luka Juvančič, Ivo Piry, Borut Rončević (ur.) : Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj

Dolg opis

Slovenija se v želji po zmanjševanju razvojnega razkoraka do najrazvitejših evropskih držav sooča s številnimi razvojnimi izzivi. Na eni strani skuša prek spodbujanja konkurenčnosti in inovativnosti poskrbeti za večjo gospodarsko rast, na drugi stani pa prek različnih ukrepov zagotoviti enakomernejši razvoj celotnega državnega ozemlja. Če so bili v preteklosti glavni napori usmerjeni v učinkovito vključitev v Evropsko unijo in evro območje, je sedaj v ospredju iskanje notranjih rezerv, ki bi pripomogle k uveljavitvi in učvrstitvi Slovenije v krogu najrazvitejših držav. To terja pomemben zasuk v mišljenju, saj doseganje razvojnih ciljev ni več v domeni drugih ali odvisnosti od drugih, temveč plod naših odločitev, znanja in iznajdljivosti. Slednjega se moramo dobro zavedati, še zlasti na začetku novega programskega obdobja in pri pripravi novih strateških razvojnih dokumentov. Zato smo se v knjigi osredotočili na enega od tovrstnih dokumentov, Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, njenim razvojnim izzivom in njenemu vplivu na skladen regionalni razvoj, del vprašanj pa je namenjen tudi klasičnim temam regionalne politike in regionalnega razvoja. Najprej obravnavamo Resolucijo, začenši s poglavji, ki se nanašajo na celotno Resolucijo, sledijo pa prispevki, ki obravnavajo njene posamezne dele, to je predvidene projekte, in jih osvetljujejo iz različnih zornih kotov. Čeprav so avtorji prispevkov Resoluciji v večini naklonjeni, ne moremo mimo nekaterih vprašanj, ki jih je odprla dosedanja razprava. Ugotovimo lahko, da predstavlja Resolucija udejanjanje več desetletij vodilne smernice razvoja Slovenije, policentrični razvoj, saj se osredotoča predvsem na razvoj izbranih središč, iz katerih naj bi ugodni učinki segali tudi v zaledje. S tem sledi ugotovitvam stroke, da je razpršena pomoč le redko učinkovita, na drugi strani pa posamezna razvojna središča z živahnejšo razvojno dinamiko ob krepitvi njihovih razvojnih potencialov lažje konkurirajo na svetovnih trgih. Vendar pa Resolucija zanemari nekaj ključnih vidikov, kot so vprašanje udeležbe javnosti pri načrtovanju, vprašanje energetske učinkovitosti, trajnostnega razvoja … Preostali prispevki, ki se nanašajo na skladni regionalni razvoj, obravnavajo predvsem dve tematski področji, in sicer vlogo znanja v regionalnem razvoju ter pomen naravnih dejavnikov pri regionalnemu planiranju. Slednje se nam zdi še posebej pomembno, saj je ta vidik v razvojnem planiranju pogosto zapostavljen.