Mimi Urbanc : Pokrajinske predstave o slovenski Istri

Dolg opis

Niso nas zanimale neposredne spremembe sestavin kulturne pokrajine, ampak odnos ljudi do njih, zato smo uporabili teorijo družbenih predstav, s katerimi predstavljamo pokrajino kot kompleksen pojav. Osredotočamo se na predstave pokrajine in zgodovine, kot so zastopane v različnih pisnih virih: literarnih, strokovnih in znanstvenih. Vsaka literatura je lahko vir znanstvenega proučevanja in omogoča ustvarjanje novega geografskega znanja in védenja. Pričujočo raziskavo namreč gradimo na metafori »pokrajina je besedilo«, ki ga je napisala (oblikovala) družba. To besedilo lahko berejo in interpretirajo tako strokovnjaki (znanstveniki) kot tisti, ki pokrajino uporabljajo. Pokrajina ni več tisto, kar vidimo; je konstrukt tistega sveta.Empirični del, v katerem smo sledili postopkom utemeljevalne teorije, smo izvedli z računalniškim programom ATLAS.ti. Analizirali smo 147 besedil s skupno 3344 stranmi oziroma 6.189.564 znaki. Kodirali smo več kot 1000 pojmov, ki smo jih združevali v skupine oziroma kategorije, ki kažejo široko razvejeno družbeno predstavo o pokrajini in pokrajinski dinamiki, pri čemer odražajo tesno prepletanje materialne in nematerialne sfere ter pokrajinskih procesov. Opredelili smo devet vidikov pokrajine: pokrajina kot naravno okolje, pokrajina in stiki s sosednjimi območji, pokrajina kot vir preživetja, pokrajina kot pripadnost, odtujenost od pokrajine, pokrajina kot podeželska idila, pokrajina spolov, pokrajina kot dostopnost in mobilnost ter pokrajina kot odnos med mestom in podeželjem.Na temelju sinteze omenjenih devetih vsebin smo prišli do sledečih sklepov:Gibalo razvoja pokrajine v podeželski Istri je odnos med mestom in podeželjem, ki je obenem odraz razmerja moči med njima.Največje spremembe v pokrajini so povzročile politične razmere po drugi svetovni vojni, uresničevanje idej socializma in odrezanost slovenske Istre od Trsta.Spremembe mej in spremljajoče družbenopolitične razmere so odločilno vplivale na življenje ljudi, kar se navzven odraža v kulturni pokrajini. Spremembe so bile tako hitre in globoke, da jih ljudje niso imeli časa ponotranjiti, kar ustvarja občutek odtujenosti in posledično vodi v krizo identitete.Meje so globoko zarezane v vsakdanje življenje Istranov, zato so izzvale negativne odzive.Čas je pomemben dejavnik v kulturni pokrajini, saj imajo spremembe časovno dimenzijo.