Jana Horvat, Alma Bavdek : Okra / Ocra

Dolg opis

Čez prelaz Razdrto že od davnine potekajo povezave med severnim Jadranom in Apeninskim polotokom na zahodu ter Balkanom in srednjim Podonavjem na vzhodu. Prelaz se je v pozni prazgodovini in zgodnji antiki imenoval Okra in enako ime je nosila gora nad njim. Na hribu Goli vrh nad prelazom je ležala naselbina iz bronaste dobe. Na območjih Mandrga in Preval sta na koncu 2. in v prvi tretjini 1. stoletja pr. Kr. stali rimski postojanki, ki nista bili prostorsko povezani z nobeno obstoječo domorodno naselbino in tudi v drobni materialni kulturi ne kažeta stikov z okolico. Ostanke lahko razložimo kot sled rimskih potnikov, ki so se na Razdrtem ustavili za krajši čas, ne gre pa za obsežnejšo naselitev iz območja Italije. V drugi polovici 1. stoletja pr. Kr. ali v avgustejskem obdobju, ko je bilo območje zahodne Slovenije že dolgo trdno vključeno v rimsko državo, je bila čez prelaz zgrajena cesta, nasuta s peskom. Ob njej so ležali ostanki stavbe. V 1. stoletju po Kr. je bil tranzitni promet preusmerjen z Razdrtega na Hrušico, kjer je tekla trasa nove ceste. Antični literarni viri po 1. stoletju po Kr. poti čez Okro ne omenjajo več in tudi arheološki sledovi na Razdrtem so po sredini 1. stoletja po Kr. izredno skromni.