Andrej Pleterski : Nevidna srednjeveška Evropa

Dolg opis

Ali je ob tem notranji pogled v življenje za pisne vire nevidnih ljudi sploh mogoč? Res se ne moremo preprosto prestaviti v minuli čas, da bi si ogledali, kako je bilo. Lahko pa se postavimo v isti prostor (isti vsaj v koordinatnem smislu) in poiščemo vse preostanke nekdanjega življenja, ki so se zapisali v jezik, imena, ljudsko izročilo, oblikovanje in urejanje prostora, različne materialne ostanke, celo v mnogo mlajše pisne vire kot svojevrstna wirkungsgeschichte (tu v smislu zapisa mlajše posledice starejšega fenomena). Najmanj, kar lahko z vsem tem dosežemo, je vloga pasivnega opazovalca. Zato skuša ta knjiga s souporabo različnih vrst virov (pisnih, arheoloških, etnoloških, filoloških, historično-geografskih) pokazati, da naloga, ujeti notranji pogled, morda ni povsem neuresničljiva. Podoba zgodnjesrednjeveške blejske družbe, ki se na ta način oblikuje, je slika gospodarsko in upravno-politično povezane celote. Ali so jo tedaj v resnici imenovali župa Bled, nam pisni viri sicer ne povedo, vsaj verjetno pa je. Srednjeveški pisci govorijo o Slovanih kot ljudeh pretežno enakega jezika, prava in običajev. Kot osnovne politične gradnike slovanskega sveta lahko predpostavljamo posamezne župe, ki so bile podobno strukturirane, s sorodnim jezikom, pravom, običaji in rituali, kar je predpogoj za vtis celote, ki so ga imeli vsi, ki so Slovane opisovali. Morda je ustrezna matematična prispodoba, ki enači župe z nekakimi fraktali, saj na ravni vsake župe najdemo tisto, kar lahko sicer opazujemo tudi na ravni grupacij posamičnih žup v večje teritorialne skupine. V takem fraktalnem smislu je vsaka župa resnični pars pro toto celote. Domišljati si, da s poznavanjem ene župe poznamo vse, je že samo zaradi različnih geografskih okolij seveda hudo pretiravanje, gotovo pa ni preveč predrzna misel, da smo s tem vendarle pomembno napredovali tudi v razumevanju celote.