Skip to content
Andrej Pleterski: Nevidna srednjeveška Evropa
1,99

humanistika in družboslovje / zgodovina in geografija

Ocena: 78% | 15 ocen

Nevidna srednjeveška Evropa

Andrej Pleterski


Če izraz »prazgodovina« uporabimo za čas in prostor, ki ga pisni viri ne »vidijo«, potem imamo ozemlja, ki so »prazgodovinska« tudi v času, ki sicer splošno velja za »zgodovino«. V tem pomenu še vedno obstajajo v Evropi v času zgodnjega srednjega veka obširna ozemlja, kjer stanje pisnih virov lahko opišemo kot prazgodovinsko. Še posebej velja to za ozemlja, ki so jih naseljevali Slovani. Mednje spada tudi današnja Slovenija, kjer leži Bled. Ta »stopi v zgodovino« šele leta 1004.


Lastnost Vrednost
Založnik ZRC SAZU
Leto izdaje 2011
Strani 174
Jezik slovenski
Tip datoteke pdf
ISBN 9789612542603

Izvodov na voljo:


  • Prost
  • Prost
  • Prost
  • Zaseden

    Še 3 dni 35 min in 6 sekund


Dolg opis

Ali je ob tem notranji pogled v življenje za pisne vire nevidnih ljudi sploh mogoč? Res se ne moremo preprosto prestaviti v minuli čas, da bi si ogledali, kako je bilo. Lahko pa se postavimo v isti prostor (isti vsaj v koordinatnem smislu) in poiščemo vse preostanke nekdanjega življenja, ki so se zapisali v jezik, imena, ljudsko izročilo, oblikovanje in urejanje prostora, različne materialne ostanke, celo v mnogo mlajše pisne vire kot svojevrstna wirkungsgeschichte (tu v smislu zapisa mlajše posledice starejšega fenomena). Najmanj, kar lahko z vsem tem dosežemo, je vloga pasivnega opazovalca. Zato skuša ta knjiga s souporabo različnih vrst virov (pisnih, arheoloških, etnoloških, filoloških, historično-geografskih) pokazati, da naloga, ujeti notranji pogled, morda ni povsem neuresničljiva. Podoba zgodnjesrednjeveške blejske družbe, ki se na ta način oblikuje, je slika gospodarsko in upravno-politično povezane celote. Ali so jo tedaj v resnici imenovali župa Bled, nam pisni viri sicer ne povedo, vsaj verjetno pa je. Srednjeveški pisci govorijo o Slovanih kot ljudeh pretežno enakega jezika, prava in običajev. Kot osnovne politične gradnike slovanskega sveta lahko predpostavljamo posamezne župe, ki so bile podobno strukturirane, s sorodnim jezikom, pravom, običaji in rituali, kar je predpogoj za vtis celote, ki so ga imeli vsi, ki so Slovane opisovali. Morda je ustrezna matematična prispodoba, ki enači župe z nekakimi fraktali, saj na ravni vsake župe najdemo tisto, kar lahko sicer opazujemo tudi na ravni grupacij posamičnih žup v večje teritorialne skupine. V takem fraktalnem smislu je vsaka župa resnični pars pro toto celote. Domišljati si, da s poznavanjem ene župe poznamo vse, je že samo zaradi različnih geografskih okolij seveda hudo pretiravanje, gotovo pa ni preveč predrzna misel, da smo s tem vendarle pomembno napredovali tudi v razumevanju celote.


Povezane knjige


Jan-Werner Müller: Kaj je populizem
11,99
Jan-Werner Müller
Kaj je populizem
Naomi Klein: Ne ni dovolj
14,99
Naomi Klein
Ne ni dovolj
Jože Karlovšek: Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe
4,99
Jože Karlovšek
Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe
Mirko Pečarič: Javne službe: Storitve splošnega pomena v službi javnosti
23,99
Mirko Pečarič
Javne službe: Storitve splošnega pomena v službi javnosti
Danilo Kiš: Homo poeticus
18,99
Danilo Kiš
Homo poeticus
Carolin Emcke: Proti sovraštvu
11,99
Carolin Emcke
Proti sovraštvu