Dolg opis
Znanstvena monografija z naslovom Moči, izzivi in vizije vzgojnih zavodov je nastajala več let. Odločitev o razvojnem sodelovanju med vzgojnimi zavodi in Pedagoško fakulteto v Ljubljani sega v leto 2012, ko smo skupaj z ravnatelji tematizirali možne oblike sodelovanja. Med drugim se je utrnila ideja o dveh raziskovalnih pristopih – kvantitativnem in kvalitativnem, ki naj bi omogočila pridobiti čim bolj celovite ocene ter izkušnje vseh ustanov tako o dobrih praksah kot o izzivih, s katerimi se srečujejo pri delovanju in razvojnih načrtih. Zaključki izvedbe in rezultati obeh projektov so opisani v prvem in drugem delu monografije.
O izsledkih kvantitativnega pristopa pišeta Mitja Krajnčan in Polona Šoln Vrbinc v prispevku Med preteklostjo in prihodnostjo zavodske vzgoje. Proces pridobivanja kvalitativnih podatkov, njihova analiza in predstavitev so opisani v prispevku Orisi stanja in vizij razvoja ustanov, kjer so avtorji/-ce vsi sodelujoči, bodisi v terenskem zbiranju podatkov ali v njihovi analizi.
Upam, da bodo bralci in bralke v obeh prispevkih dobili celovit vpogled v delovanje vzgojnih ustanov, ki ostajajo na koncu kontinuuma skrbi za mlade s čustvenimi, vedenjskimi in socialno integracijskimi težavami pri nas. Zato se srečujejo z vrsto izzivov in dilem, ki jih skušajo obvladovati in reševati v vsakodnevnem življenju z mladimi in v sodelovanju z njihovimi starši ter drugimi, predvsem centri za socialno delo ter izobraževalnimi in zdravstvenimi ustanovami. Vemo, da se življenje, tako v stanovanjski skupini kot v vzgojni enoti zavoda, odvija v medsebojnem prepletu in so-vplivanju družbenih, strukturnih, zakonodajnih, individualnih in skupinskih dejavnikov. Oba prispevka skušata čim bolj verodostojno predstaviti to večdimenzionalnost in hkrati ne prezreti vseh drugih dejavnikov, značilnosti organizacije, oblik dela, kompetenc zaposlenih, težav, a tudi moči mladih in njihovih družin …, ki sestavljajo mozaik bivanja in dela v izven-družinski zavodski vzgoji.
V tretji del monografije so uvrščeni štirje prispevki, ki dopolnjujejo sliko delovanja ustanov in pozornost bralca/-ke usmerijo v naslednje tematike.
Prispevek Marine Ristić Refleksija vloge vzgojiteljice v vzgojno-izobraževalnem zavodu opiše prvoosebno izkušnjo avtorice in drugih vzgojiteljev/-ic o tem, kako kompleksno, zahtevno in fleksibilno je vzgojno delo. Poudari pomen neprestanega prilagajanja in obvladovanja raznovrstnih pričakovanj in utemelji nujnost nenehne refleksije svojega in timskega delovanja.
O vrstniških odnosih v stanovanjskih skupinah pišeta Saša Borovnik in Lucija Mikelj v prispevku Vrstniški odnosi v VZ Kranj. Na osnovi usmerjenih pogovorov z mladimi v skupinah opišeta njihovo povezanost, dinamiko, konflikte, doživljanje skupin in odnosov, a tudi podporo vzgojiteljev.
Sledita dva prispevka o ključni tematiki zavodskega dela – oblikovanju oblik in načinov sodelovanja s starši. O stališčih vzgojiteljev do sodelovanja staršev piše Marjan Gradišar v prispevku Stališča vzgojiteljev do aktivnega vključevanja staršev v proces vzgoje v vzgojnih zavodih. Predstavi rezultate kvantitativnega raziskovanja in tematizira pomen stališč in izkušenj, ki jih imajo zaposleni v ustanovah pri sodelovanju s starši. Podobno tematiko razgrne Lea Mikša v prispevku Sodelovanje s starši otrok v vzgojnih ustanovah. Oba prispevka tematizirata pomemben segment izven-družinske vzgoje, saj se večina mladih po zavodski izkušnji vrača v domače okolje. Področje je pomembno tudi zaradi tega, ker so pričakovanja in stališča zavodov in centrov o razmejitvah in pristojnostih za to delo dokaj različna.
V četrtem delu prispevki prinašajo vpogled v različne tematike, ki so posredno in/ali neposredno povezane z izzivi in dilemami zavodske vzgoje. Prispevek Ane Kukovič Starši in mladostniki s težavami v socialni integraciji – neprostovoljni uporabniki na centru za socialno delo predstavi pogled centra in starša ter mladostnika kot neprostovoljnega klienta, kar znova tematizira medsebojna pričakovanja, pozicijo družin in mladostnikov, s katerimi se v ustanovah srečujemo.
Prispevek Simone Lesar Socialnopedagoška pomoč družinam – teoretični vidiki in socialnopedagoška praksa v Tübingenu – Nemčija teoretsko in izkustveno predstavi alternativno obliko socialnopedagoškega dela, ki ga pri nas v tako intenzivni obliki ne prakticiramo. Gre za skupnostno obliko, kjer strokovni delavec/-ka družino in vse njene člane podpira v njihovem neposrednem družinskem okolju. Menim, da je to strokovni izziv, ki bi ga bilo treba sprejeti in realizirati tudi v Sloveniji.
Monografijo zaključi prispevek Ešli Cvetko Možnosti uporabe avtobiografskega narativnega intervjuja pri socialnopedagoškem delu. Teoretsko in praktično je predstavljen pristop razlagalnega oziroma hermenevtičnega razumevanja poteka biografij, ki je alternativa psiho-socialnemu ocenjevalnemu oziroma diagnostičnemu modelu spoznavanja in razumevanja življenjskih zgodb mladih in njihovega doživljanja. Pristop, ki morda obeta tudi spremembo paradigme razumevanja položajev otrok in mladostnikov v naših vzgojnih ustanovah.