Mojca Juriševič : Učna motivacija in razlike med učenci

Dolg opis

Spoznanje o aktivnosti kot človekovem naravnem stanju, naraščajoča specifična usmerjenost teoretskih in empiričnih raziskav, poudarjanje zavestnih procesov in kognicij ter izpostavljanje kontekstnih dejavnikov za razumevanje dinamike motivacijskega procesa (Eccles, Wigfield in Schiefele, 1998; Graham in Weiner, 1996; Weiner, 1990, 1992a, 1992b) so atributi, ki so motivacijsko znanost šele v zadnjih desetletjih zlagoma približali psihologiji učenja in poučevanja do stične točke. Ta po eni strani prispeva k boljšemu razumevanju vedenja učencev v učni situaciji, po drugi strani pa narekuje tako načrtovanje pouka v skladu z motivacijsko naravnanostjo učencev kakor tudi spodbuja učence k razvijanju motivacije za učenje (Good in Brophy, 2000; Marshall, 1998; McCombs in Whisler, 1997). Seveda je h kakovostnemu stičišču obeh znanosti z lastnim razvojem aktivno prispevala tudi pedagoška psihologija, ki se je šele v zadnji četrtini prejšnjega stoletja s sprejemanjem nove paradigme na področju učenja in poučevanja začela bolj senzibilno odzivati na probleme različnih ravni pedagoške prakse – vsebinsko, metodološko in politično (Mayer, 1998, 2001).