Skip to content
Ivan Verdonik: Računalniška varnost in šifriranje
9,99

Priročniki / naravoslovje, tehnika, matematika

Ocena: 78% | 15 ocen

Računalniška varnost in šifriranje

Ivan Verdonik


V tej knjigi opisujemo osnovna znanja, na podlagi katerih države izvajajo kibernetsko vojskovanje, ki jih kriminalci uporabljajo za vdore v računalnike, krajo podatkov, hekerji za dokazovanje svojega znanja, računalniški forenziki za razkrivanje navedenega, varnostni inženirji pa za zaščito uporabnikov.


Lastnost Vrednost
Založba Ibis
Leto izdaje 2015
Strani 168
Jezik slovenski
Tip datoteke pdf
ISBN 9789619360781

Izvodov na voljo:


  • Prost
  • Prost
  • Prost
  • Zaseden

    Še 3 dni 35 min in 6 sekund


Dolg opis

Kibernetsko vojskovanje
Kot je primer z mnogimi novimi odkritji, so tudi z razvojem računalništva kmalu spoznali njegovo
uporabnost za vojaške namene; pravzaprav je bila to ena prvih uporab. Med drugo svetovno
vojno je npr. Anglija v Bletchley Parku imela dešifrirno enoto, ki je uspešno dešifrirala številna
sporočila nemške armade (šifrirana z napravo Enigma), tudi s pomočjo računalnika Colossus (ki
je bil prvi elektronski programabilni računalnik na svetu) konstruiranim posebej za ta namen. S
časom so računalniki našli pot v skoraj vse rodove vojske, vendar se samo bojevanje med
računalniki razvija nekje od leta 1990. Kibernetski napadi pa so medijsko odmevni nekako od
leta 2006. Treba pa se je zavedati, da vlade (pa tudi podjetja) takšnih dogodkov ne objavijo, ne
kadar so napadalci ne kadar so žrtve, zato pride v javnost le prgišče incidentov. Ker pa je
področje toliko dozorelo, nekatere države že javno ustanavljajo ustrezne oddelke. Leta 2010 so
Združene države Amerike ustanovile USCYBERCOM (U.S. Cyber Command) za zaščito svojih
vojaških omrežij ter za napade na sisteme drugih držav, medtem ko je Evropska unija vzpostavila
ENISA (European Network and Information Security Agency). ZDA imajo poleg USCYBERCOM-a
še ustrezen oddelek na ministrstvu za domovinsko varnost. Tudi ostale države po svetu že imajo
svoje organizacije za kibernetsko vojskovanje (čeprav vse tega ne priznavajo): Rusija, Kitajska,
Pakistan, Indija, Anglija, Izrael … pa tudi Iran, ki se hvali, da je na tem področju druga
najmočnejša država.
Že v prvi zalivski vojni leta 1991 so Američani kibernetsko napadli iraška komunikacijska omrežja.
Leta 1999 so v kosovski vojni uspešno vdrli v srbske sisteme in v veliki meri onesposobili
protizračno obrambo. Leta 2006 so ruski hekerji in znanstveniki napadli izraelske sisteme med
njegovo vojno s Hezbolahom. Tako se je Izrael zavedel pomena kibernetskega vojskovanja in ga
uporabil 2007 v letalskem napadu na Sirijo. Ko so leta 2007 v Estoniji odstranili bronasti
spomenik (ruskega) vojaka, so jih napadli ruski (državni) hekerji. Tarče so bili vladni, bančni in
medijski sistemi. NATO je zaradi tega ustanovil posebno enoto in državi poslal specialiste za
računalniško varnost. V naslednjih letih se je zgodilo več manjših incidentov med sovražnimi
državami. Potem so leta 2010 odkrili črv Stuxnet, ki je blokiral in uničeval centrifuge za
bogatenje urana v iranskem jedrskem kompleksu Natanz. To je bil najbolj dovršen zlonameren
program do tedaj. Po začetnih ugibanjih se je pokazalo, da sta za njim stala služba za
domovinsko varnost in izraelska Enota 8200. Ta je nazadnje neprevidno spreminjala kodo, tako
da se črv ni več samodejno odstranil v primeru vzpostavljene povezave z internetom (Natanz
verjetno ni povezan v medmrežje, uporablja lokalno omrežje). Tako je iz kompleksa, verjetno
preko kakšnega prenosnega računalnika, USB-ključa ali česa podobnega, prišel v internet in se
razširil po številnih državah, celo v ZDA in Nemčijo. Septembra 2011 so na madžarski univerzi za
tehnologijo in ekonomijo v laboratoriju CrySys odkrili črva DuQu. Po analizi so ugotovili, da je
zelo podoben Stuxnetu, le da je njegov namen prikrito zbiranje informacij o sistemu (beleženje
pritisnjenih tipk, zajemanje zaslonskih slik, omrežnega prometa itd.), in ne uničevanje
proizvodnega procesa kot Stuxnetov. Zaradi tega se njegovo avtorstvo prav tako pripisuje navezi
ZDA-Izrael. Maja 2012 so iranski narodni CERT (Computer Emergency Response Team),
Kaspersky Lab in (ponovno) CrySys objavili, da so odkrili najkompleksnejši zlonamerni program
(malware) dotlej, velik celih 20 MB (npr. Stuxnet, tudi označen za velikega, ima vsega 500 kB).
Namenjen naj bi bil za vohunjenje po državah Bližnjega vzhoda. Po enem od njegovih modulov
(vseh je 10) so ga poimenovali Flame. Ocenjeno je, da je aktiven vsaj od leta 2010, datoteko z
imenom glavne komponente pa so opazili že leta 2007. Kot rečeno, črv je zelo kompleksen in še
dolgo (ca. 10 let) ne bo povsem analiziran. Iran sicer trdi, da so izdelali orodje za njegovo
zaznavo in odstranitev. Tudi avtorstvo Flama pripisujejo, po poročanju nekaterih medijev, ZDA
(NSA, CIA) in Izraelu.

O Avtorju: 
Ivan Verdonik je rojen 27.11.1965. Diplomiral je na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani leta 1993, magistriral pa na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru leta 2005. Trenutno je zaposlen na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru. Avtor več člankov v strokovni literaturi, prispevkov na računalniških konferencah in soavtor knjige Hekerski vdori in zaščita.


Povezane knjige


Bruno Šimleša: Umetnost življenja
12,99
Bruno Šimleša
Umetnost življenja
Ica Krebar: Zdrav duh v zdravem telesu
6,99
Ica Krebar
Zdrav duh v zdravem telesu
Ica Krebar: Kuharica za dušo in telo
16,99
Ica Krebar
Kuharica za dušo in telo
Héctor García (Kirai), Francesc Miralles: Ikigaj
11,99
Héctor García (Kirai), Francesc Miralles
Ikigaj
Ingrid Divković: Vas j**e ego?
11,99
Ingrid Divković
Vas j**e ego?
Leah Remini: Zgaga
13,99
Leah Remini
Zgaga