Vanja Lebar : BesedoVanja 3

Dolg opis

Besedna igra BesedoVanja je več, kot le umetnost opisovanja besed. Pri zasnovi je avtorica uporabila didaktični pristop, ki izzove um, posameznika in njegove sposobnosti doseganja izjemnih rezultatov. Človek, možgani in spomin ter učenje in jezik so avtorčin izziv skozi vse tri zapisane e knjige. Besednih oblik z imenom Vanja, brez katerih ne bi bilo umskih poigravanj z igro BesedoVanja, nam zagotovo ne bo zmanjkalo. V tretji e knjigi BesedoVanja 3,  boste našli še več novih besed. Morda jih še niste slišali oz. so redko v uporabi. Slovenščina namreč končnice -vanja sicer ne pozna, pozna pa besede ali besedne oblike, ki se končujejo na -vanja. Kot je povedal dr. Marko Snoj, so to pravzaprav  »besedne oblike, ki se končujejo na -vanja. Besedne oblike zato, ker abecedovanja, na primer, ni beseda, je pa oblika besede abecedovanje.«
 
Besedna igra BesedoVanja 3, v kakšnem odnosu so besede, z drugimi besedami, je zapis na več izbranih tem: ŠOLSKA KULTURA, MEDIJI, SAMOEVALVACIJA, MOŽGANI, ČAS, CILJI, MOTIVACIJA, PROSTOVOLJSTVO in POSEBNE PRILOŽNOSTI

Avtorica Vanja Lebar (Murska Sobota, 1974) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani dokončala študij pedagogike in je svoje delo usmerila na področje vzgoje in izobraževanja. Besedovanja 3 je njena tretja knjiga na področju ustvarjalnega pisanja.

Naj besedna igra izzove vaše možgane, da se vam bo ob branju porodilo čim  več idej.

Vabljeni v skupino: BesedoVanja na Facebook-u. Članstvo v skupini Vam prinaša zmeraj sveže informacije.

POGLAVJE IZ KNJIGE BESEDOVANJA 3 (izsek od A do Č):

ČAS

A   B  C   Č   D   E   F   G   H   I   J   K   L   M  N   O   P   R   S   Š   T   U   V  Z   Ž

Absolutovanja Brezkončnovanja Cincovanja Časovanja Datiravanja   Enačevanja Fabulovanja Ginevanja Hipnovanja Izigravanja Jamčevanja  Kratkočasovanja Ločevanja Medčasovanja Nenačrtovanja Odštevanja  Pojenjavanja  Razmejevanja Samoomejevanja  Šaloigravanja  Trzavanja

Učinkovanja Vključevanja  Zadrževanja Žvižgavanja

A   B  C   Č   D   E   F   G   H   I   J   K   L   M  N   O   P   R   S   Š   T   U   V  Z   Ž

Absolutovanja  -  Če čakamo na ugoden trenutek, je lahko prepozno. Vemo, da gre v naglici vse narobe. V enem samem trenutku podoživimo vse življenje, če smo v neposredni življenjski nevarnosti. Le malo naših možganskih dejavnosti je mogoče tako lahko spreminjati kot občutek za čas. Za naš občutek za čas se moramo zahvaliti uigranemu delovanju številnih možganskih povezav. Za razliko od poslušanja, gledanja ali okušanja občutek za čas ni povezan z nobenim čutilom.

Brezkončnovanja  -  Ko lahko naše uho zaznava samo še potrkavanje vodnih kapljic, ki kdaj pa kdaj udarijo ob kakšno skalo, naglica zunanjega sveta izgubi svoj pomen. A najbolj brutalno doživljajo čas zaporniki v samici, za njih je v neskončnost razpotegnjen čas. In če nimajo kam preusmeriti pozornosti, se jim zdi vsaka ura, kot da bi trajala celo leto.

Cincovanja  -  Hitchcock je npr. znal s svojimi filmi prikazati čas. Prepričani, da je preteklo veliko več časa, zapuščate sedež po ogledu njegovih filmov. Hitchcock preizkuša dejstvo, da je notranji čas prožen kakor žvečilni gumi. Tako lahko na primeru filma proučujemo, kako zelo nestabilno je človekovo občutenje časa in kako je s tem občutenjem manipulirati.

Časovanja  -  Čistega časa ne moremo zaznavati. Občutimo ga lahko le, če se kaj dogaja. Najmočneje vplivamo na občutenje časa s pozornostjo. Hitrost časa drugače zaznavamo preko gibov. Vaje, glasba nas upočasnijo ali pospešijo. Naš občutek za časovne intervale, daljše od nekaj minut, sploh ne more biti tako natančen. Dejstvo je, da nimamo občutka za merjenje minut in ur.

…

Poglavje iz knjige in vaje k knjigam najdete na spletni strani www.lebarorama.si

in v delovnem zvezku:  Umska poigraVanja z BesedoVanja, avtorica, Vanja Lebar, univ.dipl.ped.