Ana Cergol Paradiž : Evgenika na Slovenskem
Podrobnosti knjige
Monografija obravnava zgodovino »slovenskega primera« evgenike, vede o metodah za doseganje »dobrega« potomstva, ki je v nekaterih državah motivirala uvedbo prisilnih sterilizacij t. i. »manjvrednih« ljudi. S prikazom pomembno osvetljuje diskriminacijske obravnave nekaterih družbenih skupin, hkrati pa tudi opozarja na načine razumevanja narodne in rasne identitete ter delovanja (biopolitičnih) vzvodov oblasti. Ob kronološkem pregledu uveljavljanja evgenike v globalnem prostoru in orisa interpretativnih modelov, s katerimi je mogoče dekodirati njene mnogovrstne rabe v različnih okoljih, celovito osvetljuje »slovenski primer« evgenike, zlasti evgenični diskurz med obema svetovnima vojnama, ko so tovrstne psevdoznanstvene teorije in politike doživljale razcvet. Prikazani so načini institucionalizacije in širitve evgenike v slovenskem oziroma jugoslovanskem prostoru in razčlenjeni družbeni vzroki, ki so sploh omogočali uveljavitev.
Lastnost | Vrednost |
---|---|
Založba | Sophia |
Zbirka | Naprej! |
Spremna beseda | Marta Verginella |
Ilustracije | Tinka Volarič |
Leto izdaje | 2016 |
Strani | 296 |
Jezik | slovenski |
Tip datoteke | epub |
ISBN | 9789617003123 |
Izvodov na voljo:
- Prost
- Prost
- Prost
-
Zaseden
Še 3 dni 35 min in 6 sekund
Pokukaj v knjigo
Dolg opis
"Pričujoči pionirski prikaz slovenske evgenike nas ob koncu
nagovori z razmislekom, da vprašanja, ki jih postavlja nova evgenika,
niso tako drugačna od tistih, ki jih je nekoč odpirala evgenika v
pozitivni in negativni različici. Tudi morebitni genski inženiring na
pragu 21. stoletja odpira temeljna etična vprašanja, ki bi zahtevala
celostno pozornost tako naravoslovnih znanosti kot humanistike.
Zgodovinopisno delo Ane Cergol Paradiž je izjemno pomemben prispevek v
tej smeri."
- iz spremne besede Marte Verginella
Monografija obravnava zgodovino »slovenskega primera« evgenike, vede o metodah za doseganje »dobrega« potomstva, ki je v nekaterih državah motivirala uvedbo prisilnih sterilizacij t. i. »manjvrednih« ljudi. S prikazom pomembno osvetljuje diskriminacijske obravnave nekaterih družbenih skupin, hkrati pa tudi opozarja na načine razumevanja narodne in rasne identitete ter delovanja (biopolitičnih) vzvodov oblasti. Ob kronološkem pregledu uveljavljanja evgenike v globalnem prostoru in orisa interpretativnih modelov, s katerimi je mogoče dekodirati njene mnogovrstne rabe v različnih okoljih, celovito osvetljuje »slovenski primer« evgenike, zlasti evgenični diskurz med obema svetovnima vojnama, ko so tovrstne psevdoznanstvene teorije in politike doživljale razcvet. Prikazani so načini institucionalizacije in širitve evgenike v slovenskem oziroma jugoslovanskem prostoru in razčlenjeni družbeni vzroki, ki so sploh omogočali uveljavitev.
Rdeča nit monografije je analiza stigme manjvrednosti, kako so slovenski avtorji in avtorice prav s pomočjo zrcalne podobe »evgenično Drugih« gradili lastno identiteto oziroma identiteto lastnega naroda. Ob predpostavki o mnogovrstnih kategorijah dedno »manjvrednega« človeka je tematika razčlenjena vzdolž problemov spola, razreda in rase oziroma naroda. Analizo sklene oris zatona evgenike na Slovenskem, vzporedno s pregledom (etičnih) problemov, s katerimi se sooča »nova evgenika« – evgenika 21. stoletja (npr. politike splava ipd.). Zaradi pospešenega razvoja v genetiki postaja namreč tema ponovno aktualna in izredno pereča.