Marko Štrovs : Neme priče
Podrobnosti knjige
Množični poboji nasprotnikov komunizma 1941–1946
Mineva 70 let od krvavih mesecev po koncu 2. SV, ko je bilo v Sloveniji pobitih več kot 100.000 ljudi. Njihovi posmrtni ostanki so neme priče še neraziskanih vojnih zločinov. Knjiga je napisana kot kriminalni roman, kjer se po najdbi trupla ugotavlja, kdo je žrtev, kako in zakaj je umrla in kdo je kriv njene smrti. Večina morilcev je že pomrla, še vedno pa se da ugotoviti odgovornost organizacij, ki so svoje pristaše pooblastile, da pobijejo politične nasprotnike.
Lastnost | Vrednost |
---|---|
Založba | Nova obzorja |
Leto izdaje | 2015 |
Strani | 507 |
Jezik | slovenski |
Tip datoteke | |
ISBN | 9789616942171 |
Izvodov na voljo:
- Prost
- Prost
- Prost
-
Zaseden
Še 3 dni 35 min in 6 sekund
Pokukaj v knjigo
Dolg opis
Kmalu bo minilo 70 let od krvavih mesecev po koncu 2. svetovne vojne, ko je bilo v Sloveniji pobitih več kot 100.000 ljudi. Njihovi posmrtni ostanki še zdaj ležijo tam, kamor so jih skrili morilci, v kraških breznih, zasutih tankovskih jarkih, pod smetišči in odlagališči industrijskih odpadkov. So neme priče še neraziskanih vojnih zločinov, saj doslej še noben državni organ ni ugotovil, kdo so žrtve, kdaj in v kakšnih okoliščinah so bile pobite in kdo so bili zločinci, ki so jih pobili, prikrili njihova trupla ter uničili vse dokumente ter pisne dokaze o pokolih. Morilci še vedno molčijo o svojih zločinih, večina pa je te skrivnosti že odnesla v svoje grobove.
Knjiga je napisana kot kriminalni roman, kjer se po najdbi trupla ugotavlja, kdo je žrtev, kako in zakaj je umrla in kdo je kriv njene smrti. Prvi del je posvečen odkrivanju posmrtnih ostankov neznanih žrtev v prikritih grobiščih in urejanju vojnih pokopališč. V drugem delu so opisana dogajanja med vojno, ko so komunisti kot boj proti okupatorju prikazali komunistično revolucijo, s katero so za ceno skoraj sto tisoč pobitih Slovencev pridobili totalitarno oblast. Oborožene sile demokratičnih sil so zato morale med vojno opustiti odkrit boj z okupatorji in se braniti pred komunizmom. Njihov načrt, da se bodo v bojih za izgon okupatorjev priključili zaveznikom, ko bi prodrli preko Italije, se je izjalovil, ker so prišli na meje Slovenije šele potem, ko jo je že zasedla Jugoslovanska vojska. Umaknili so se v Avstrijo in se predali Angležem, ki pa so jih izročili Jugoslovanski armadi zato, da se je mirno umaknila iz zasedenih avstrijskih območij. Skoraj 11.000 vrnjenih Slovencev so potem komunistične oblasti pobile skupaj z množico političnih nasprotnikov, zajeto v domovini.
V tretjem delu je opisana usoda značilnih skupin žrtev komunizma: slovenski civilisti in pripadniki oboroženih protikomunističnih sil, vojni ujetniki, nemška, italijanska manjšina ter Romi, vojaki in begunci iz drugih delov nekdanje Jugoslavije.
Kot v vsaki kriminalki je zadnji del knjige posvečen iskanju storilcev in dokazovanju njihove krivde. Po 70 letih seveda ne moremo najti imen posameznih morilcev, ki so streljali ali na bolj grozovite načine pobijali ljudi. Večina med njimi je že pomrla in se izognila kazensko pravni obsodbi na tem svetu. Zato je še bolj pomembno dokazati odgovornost in obsoditi organizacije, ki so se med vojno same razglasile za oblast, svoje pristaše pooblastile, da pobijejo politične nasprotnike in jim dale imuniteto pred kazenskim pregonom, ki traja še danes.