Skip to content
Evgenij Bronislavovič Pašukanis: Splošna teorija prava in marksizem
12,99
Pokukaj v knjigo ...

humanistika in družboslovje

Ocena: 78% | 15 ocen

Splošna teorija prava in marksizem

Evgenij Bronislavovič Pašukanis


Študija je pravnoteoretska, političnoekonomska, zgodovinska in filozofska, po svoji intenci globoko politična, saj obravnava temeljna družbena vprašanja, ki zadevajo vse ljudi. Po prvi objavi v Moskvi leta 1924 je izšla v več izdajah in ponatisih, leta 1929 v Nemčiji, pozneje je bila prevedena še v druge svetovne jezike. Pričujoča izdaja je prva knjižna predstavitev avtorja v slovenščini.


Lastnost Vrednost
Založnik Sophia
Zbirka Naprej!
Prevod Marko Kržan
Spremna beseda Andreas Harms
Leto izdaje 2015
Strani 172
Jezik slovenski
Tip datoteke epub
ISBN 9789616768979

Izvodov na voljo:


  • Prost
  • Prost
  • Prost
  • Zaseden

    Še 3 dni 35 min in 6 sekund


Dolg opis

Evgenij Bronislavovič Pašukanis (1891–1937) je bil eden vodilnih ruskih pravnikov in teoretikov v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Pravo in politično ekonomijo je specializiral na münchenski univerzi, zaradi svojega socialističnega delovanja je moral zapustiti caristično Rusijo in študij na petrograjski univerzi. V Rusijo se je vrnil med prvo svetovno vojno, kateri je odločno nasprotoval kot imperialistični, bil je sotvorec protivojne resolucije Ruske socialdemokratske delavske stranke.

Splošna teorija prava in marksizem je njegovo temeljno delo, ki je pomenilo preboj v porevolucionarni Rusiji in v tujini. Zasnoval ga je v Berlinu leta 1923, ko je bil pravni svetovalec sovjetskega diplomatskega predstavništva, in ga opredelil kot problemski uvod, s katerim želi spodbuditi razpravo o zgodovini in vlogi prava. Kritično je razčlenil tako meščansko kakor tedanjo marksistično pravno doktrino, ki je pravo obravnavala zlasti kot instrument vladajočega razreda. Namesto instrumentalnega vidika se je osredotočil na strukturnega in se oprl na Marxovo analizo kapitalistične produkcije kot osnove vseh družbenih razmerij. Izhodišče njegovih raziskav je bilo vprašanje, zakaj družbena razmerja v kapitalizmu privzemajo formo pravnih razmerij med posamezniki, zakaj določena vsebina sploh privzema formo pravno reguliranih razmerij, kako nastane pravni subjekt, kakšna naj bosta država in pravo po oktobrski revoluciji. Neomajno je zagovarjal tezo o odmiranju države, prava in pravnega subjekta – v času, ko je Stalin konsolidiral državni aparat. Čeprav je bil tedaj na vrhuncu svoje mednarodne pravniške in politične kariere in kljub lastnim kritikam svojih tez je bil zaradi neomajnosti označen za sovražnika ljudstva in trockističnega saboterja ter usmrčen, njegovo delo pa prepovedano vse do leta 1956.

Študija je pravnoteoretska, političnoekonomska, zgodovinska in filozofska, po svoji intenci globoko politična, saj obravnava temeljna družbena vprašanja, ki zadevajo vse ljudi. Po prvi objavi v Moskvi leta 1924 je izšla v več izdajah in ponatisih, leta 1929 v Nemčiji, pozneje je bila prevedena še v druge svetovne jezike. Pričujoča izdaja je prva knjižna predstavitev avtorja v slovenščini.


Povezane knjige


Jan-Werner Müller: Kaj je populizem
11,99
Jan-Werner Müller
Kaj je populizem
Naomi Klein: Ne ni dovolj
14,99
Naomi Klein
Ne ni dovolj
Jože Karlovšek: Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe
4,99
Jože Karlovšek
Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe
Mirko Pečarič: Javne službe: Storitve splošnega pomena v službi javnosti
23,99
Mirko Pečarič
Javne službe: Storitve splošnega pomena v službi javnosti
Danilo Kiš: Homo poeticus
18,99
Danilo Kiš
Homo poeticus
Carolin Emcke: Proti sovraštvu
11,99
Carolin Emcke
Proti sovraštvu