Skoči na vsebino

Jernej Kosi : Kako je nastal slovenski narod

Podrobnosti knjige

humanistika in družboslovje / zgodovina in geografija

Kako je nastal slovenski narod Jernej Kosi
Začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja

Študija, ki je obenem avtorjev knjižni prvenec, obravnava razvoj slovenskega nacionalnega gibanja med drugo polovico 18. stoletja in sredino 19. stoletja. Temelji na kritiki razumevanja sodobnih narodov kot neposrednih dedičev starodavnih človeških skupnosti, zlasti pa tistih interpretacij, ki tako linearno kontinuiteto iščejo v jezikih, kajti konec 18. stoletja in v začetku 19. je v tako imenovanih slovenskih deželah (in širše) obstajalo več slovenskih narečij, ki so konkurirala kot knjižni jezik, in sploh ni bilo nujno, da bi »tekmo« za prvenstvo v ultimativni kodifikaciji knjižnega jezika dobila, denimo, kranjščina. Po avtorju je bilo dejstvo, da se je slovenski knjižni jezik zvezal prav z določenimi deželami, dokaj veliko naključje. Goli obstoj posameznega narečja, ki je deloval v vlogi knjižnega jezika, sam po sebi namreč še nikakor ni zadostoval za narodno afirmacijo.


Lastnost Vrednost
Založba Sophia
Zbirka Naprej!
Leto izdaje 2013
Strani 711
Jezik slovenski
Tip datoteke epub
ISBN 9789616768733

Izvodov na voljo:


  • Prost
  • Prost
  • Prost
  • Zaseden

    Še 3 dni 35 min in 6 sekund

Pokukaj v knjigo

Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod
Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod
12,99 €
Pokukaj v knjigo ...

Dolg opis

Študija, ki je obenem avtorjev knjižni prvenec, obravnava razvoj slovenskega nacionalnega gibanja med drugo polovico 18. stoletja in sredino 19. stoletja. Temelji na kritiki razumevanja sodobnih narodov kot neposrednih dedičev starodavnih človeških skupnosti, zlasti pa tistih interpretacij, ki tako linearno kontinuiteto iščejo v jezikih, kajti konec 18. stoletja in v začetku 19. je v tako imenovanih slovenskih deželah (in širše) obstajalo več slovenskih narečij, ki so konkurirala kot knjižni jezik, in sploh ni bilo nujno, da bi »tekmo« za prvenstvo v ultimativni kodifikaciji knjižnega jezika dobila, denimo, kranjščina. Po avtorju je bilo dejstvo, da se je slovenski knjižni jezik zvezal prav z določenimi deželami, dokaj veliko naključje. Goli obstoj posameznega narečja, ki je deloval v vlogi knjižnega jezika, sam po sebi namreč še nikakor ni zadostoval za narodno afirmacijo.

Ena od osrednjih točk študije je tudi soočenje konceptov sodobnih teorij o narodih in nacionalizmih s konservativnimi in naivnimi paradigmami. Avtor se primarno opira na analize E. Gellnerja, B. Andersona, E. Hobsbawma, M. Hrocha ter J. Leersona in pojav narodov kot zamišljenih skupnosti interpretira kot fenomen moderne dobe, ki sta jo zaznamovali francoska (1789) in marčna revolucija (1848). Izmed slovenskih avtorjev se opira zlasti raziskave F. Zwittra, V. Melika, J. Cvirna in P. Štiha.

Pomembno opozarja na paradoks slovenskega zgodovinopisnega pozitivizma: slovenski pozitivisti, ki so prisegali na rigorozno in kritično rabo zgodovinskih virov, niso dvomili o obstoju Slovencev v zgodnjem srednjem veku, pa čeprav v ustreznih dokumentih za tovrstno verovanje niso našli niti enega samega dokaza. Dejansko podlago takega verovanja avtor prepoznava v naivnem razumevanju narodnega jezika kot monolitnega (objektivnega) in malodane nadzgodovinskega sistema, ki da je slovensko narodno skupnost vzdrževal pri življenju dolga stoletja. Ta naivna podmena je avtorjeva rdeča nit. Jedro dela tako predstavlja natančna in izvrstna analiza poskusov sistematizacij različnih deželnih (slovenskih) jezikov, katere je tako ali drugače spodbujala avstrijska oblast, ki je v drugi polovici 18. stoletja začela graditi moderni šolski aparat. Brez tega aparata, ki je proizvajal beročo populacijo, bi bila prizadevanja narodnega gibanja in njegovih akterjev leta 1848 tako rekoč nemogoča. Slovensko nacionalno gibanje, ki se razvije v letu 1848 (prizadevanja Matije Majarja in publicistična dejavnost v okviru legendarnih Kmetijskih in rokodelskih novic), je bistveno povezano s to predzgodovino. Avtor analizira dela in delovanje zgodnjih slovenskih jezikoslovcev in zavrača tezo, da so nekateri izmed njih postali narodni voditelji, ker naj bi jih do slovenske nacije pripeljali rezultati njihovih raziskav. Pomemben je zgodovinski kontekst – razvoj šolstva in dogodki revolucionarnega leta 1848. V tej luči avtor kritično ovrednoti tudi interpretacijo o Trubarju kot narodnem buditelju, saj je bil njegov projekt v resnici izgradnja verskega in ne nacionalnega občestva; njegova jezikovna prizadevanja je torej treba obravnavati v tem kontekstu. Podobno tudi Jerneja Kopitarja ni mogoče obravnavati kot nacionalista.

Študija je napisana izrazito homogeno, podpoglavja se praviloma zaključujejo z zastavitvijo novega problema, ki se razrešuje v nadaljevanju – zanimivo branje za kar najširši krog bralcev.


Povezane knjige


Angus Phillips, Miha Kovač: Je to knjiga?
Angus Phillips, Miha Kovač: Je to knjiga?
13,99 €
Angus Phillips, Miha Kovač
Je to knjiga?
Dragan Potočnik idr., Maja Lamberger Khatib (uredila): SOŽITJE MED KULTURAMI – POTI DO MEDKULTURNEGA DIALOGA V
Dragan Potočnik idr., Maja Lamberger Khatib (uredila): SOŽITJE MED KULTURAMI – POTI DO MEDKULTURNEGA DIALOGA V
14,99 €
Dragan Potočnik idr., Maja Lamberger Khatib (uredila)
SOŽITJE MED KULTURAMI – POTI DO MEDKULTURNEGA DIALOGA V
Karel Gržan: Misel v ujetništvu velikega inkvizitorja
Karel Gržan: Misel v ujetništvu velikega inkvizitorja
2,99 €
Karel Gržan
Misel v ujetništvu velikega inkvizitorja
Andrej Perko: Večkrat sem ji kupil rože, kot je ona mene pričakala v negližeju
Andrej Perko: Večkrat sem ji kupil rože, kot je ona mene pričakala v negližeju
16,99 €
Andrej Perko
Večkrat sem ji kupil rože, kot je ona mene pričakala v negližeju
Uroš Perko: Duševne motnje v športu
Uroš Perko: Duševne motnje v športu
19,99 €
Uroš Perko
Duševne motnje v športu
Jakob Streit: Zakaj otroci potrebujejo pravljice?
Jakob Streit: Zakaj otroci potrebujejo pravljice?
10,99 €
Jakob Streit
Zakaj otroci potrebujejo pravljice?

Prijavite se na e-novice

Source