Branko Bembič : Kapitalizem v prehodih

Če poskusimo problematiko pričujoče knjige strniti v enem stavku, bi lahko dejali, da bomo raziskovali prehode kapitalizma v drugi polovici 20. stoletja. Ti prehodi so naslednji: vzpon keynesovskega projekta po drugi svetovni vojni, ki ga je na teoretski ravni podpirala keynesovska revolucija; kriza keynesovskega projekta v poznih šestdesetih in v sedemdesetih letih 20. stoletja; restavracija »zdravih« kapitalističnih odnosov od osemdesetih let dalje; in, končno, kriza neoliberalnega kapitalizma, ki se je začela konec preteklega desetletja.
- Iz knjige

Prevladujoča, neoklasična ekonomija je kapitalizem, ki ga zvaja zgolj na zasebno lastnino in trg, navajena razumeti brezgodovinsko, na primer s preučevanjem krivulj povpraševanja in ponudbe. Branko Bembič, pripadnik nove generacije političnih ekonomistov, ki se vzpostavlja okrog Delavsko-punkerske univerze, gre proti toku in na mesto neoklasičnih idolov postavlja Karla Marxa in Michala Kaleckega, kapitalizem pa razume skoz živo zgodovino. Njegova prva znanstvena monografija Kapitalizem v prehodih je reprezentativna za takšen pristop. V njej se Bembič posveti zgodovini kapitalizma od druge svetovne vojne naprej in prepozna vsaj tri etape. Prva se je začela s povojno izgradnjo keynesovskega projekta, ki je življenjski standard delavskega razreda povzdignila na povsem novo raven. Ko se je ta projekt zaradi notranjih protislovij na začetku sedemdesetih let zrušil, ga je zamenjala druga etapa, neoliberalizem, ki pa je, nasprotno, to raven znižala. V zadnjo etapo pa smo vstopili s trenutno svetovno gospodarsko in finančno krizo, ki je hkrati tudi kriza neoliberalizma. Bembičev sklep je jasen in radikalen. Iz krize ne moremo niti skoz več istega (neoliberalizem) niti skoz vrnitev starega (keynesovstvo). Namesto tega se po Bembiču kot boljša alternativa kaže odprava samega kapitalizma.