Dolg opis
O pesniški zbirki so opisi nesmiselni. Torej ... nekaj iz spremne besede Danija Bedrača:
Razmišljanje ob pesniškem prvencu Milene Šimunič
Velikokrat berem na raznih socialnih omrežjih, na spletnih forumih in portalih, da je vsak človek univerzum zase, da je enkraten in neponovljiv … Takšne trditve na vseh ravneh izpostavljajo človekovo individualnost in mu tako dajejo legitimnost za uveljavljanje (in uveljavitev!) vseh njegovih še tako čudaških, asocialnih in nemalokrat celo patoloških želja in hotenj, da o ‘pravicah’ do skoraj kakršne koli drugačnosti raje niti ne govorim. S takšnim pojmovanjem človeka se nočem in ne morem v celoti strinjati, saj smo v osnovi vendarle vsi ljudje enaki: vsi smo čuteča in čutna bitja in vse nas v enaki meri prizadene izguba zdravja ali naših bližnjih, vsi na skoraj isti način doživljamo ljubezen, razočaranje ali žalost; vsi imamo podobne upe ter strahove in - ne nazadnje - vsi se rodimo, se postaramo, zbolimo in umremo. Tej zadnji trditvi pa ne more oporekati nobena filozofija, religija ali nekakšna novodobna duhovnost …