Uredila: Živa Humer in Iztok Šori : Očetje

Dolg opis

»Zgodbe so prvoosebne in subjektivno (ter anonimno) razkrivajo kompleksne položaje in premisleke očetov, kar razumeva kot prispevek k emancipaciji moških v Sloveniji. Štirideset let po tem, ko so ženske pod geslom »osebno je politično« začele tlakovati pot družbenim spremembam tako, da so najprej v varnih prostorih in nato še v javnosti pripovedovale o osebnih izkušnjah in občutjih, je ta korak nedvomno nujen, saj doslej moški o svojem položaju večinoma niso premišljali na tak način.”

Poleti leta 2015 smo v okviru projekta Očetje in delodajalci v akciji – ODA povabili očete v Sloveniji, naj napišejo kratko zgodbo o dilemah, konfliktih, občutkih in razmišljanjih, s katerimi se srečujejo v vlogi očeta. Na Norveškem so storili podobno naši partnerji iz organizacije Reform iz Osla, ki so nagovarjali predvsem očete na očetovskem in starševskem dopustu. Želeli smo, da očetje pišejo o tem, kar se zdi pomembno njim samim, zato so v veliki meri sami odločali, o čem in kako bodo pisali. Prosili smo jih le, da se gibljejo znotraj okvira naslednjih orientacijskih vprašanj: kakšen oče ste, ali ste zadovoljni s tem, kako in koliko skrbite za otroka, kaj vam pomeni otrok, kako se vam je spremenilo življenje z njegovim prihodom, kako se očetovstvo kaže v vsakdanjem življenju, partnerskem odnosu, med prijatelji, pri starših ter kako vpliva na vaše delo in obratno, kako delo vpliva na vaše očetovstvo. Nastala je zbirka 24 zgodb: 18 iz Slovenije, ki so objavljene v prvem delu in 6 iz Norveške, ki so objavljene v drugem delu knjige.