Igor Grdina : Ivan Cankar: portret genija
Podrobnosti knjige
Biografije in spomini / jezikoslovje
Ivan Cankar: portret genija Igor GrdinaKnjiga je za razliko od dosedanjih monografskih obravnav Ivana Cankarja usmerjena k pisateljevemu življenju. V sedmih poglavjih tematizira različne plati Cankarjevega delovanja in življenjske situacije (dijak, umetnik, intelektualec); posebno pozornost namenja letom pisateljevega zgodnjega osebnostnega oblikovanja, ki so bila v dosedanji literaturi večinoma zanemarjena.
Lastnost | Vrednost |
---|---|
Založba | Beletrina |
Zbirka | eBeletrina |
Leto izdaje | 2018 |
Strani | 280 |
Jezik | slovenski |
Tip datoteke | epub |
ISBN | 9789612844912 |
Izvodov na voljo:
- Prost
- Prost
- Prost
-
Zaseden
Še 3 dni 35 min in 6 sekund
Pokukaj v knjigo
Dolg opis
Knjiga je za razliko od
dosedanjih monografskih obravnav Ivana Cankarja (Božo Vodušek, Lojze Kraigher,
Dušan Pirjevec, Franc Zadravec idr.) usmerjena k pisateljevemu življenju.
V sedmih poglavjih tematizira različne plati Cankarjevega delovanja in
življenjske situacije (dijak, umetnik, intelektualec); posebno pozornost
namenja letom pisateljevega zgodnjega osebnostnega oblikovanja, ki so bila v
dosedanji literaturi (z delno izjemo pri Franu Petretu) večinoma zanemarjena.
Prav tako bo posebna pozornost namenjena pisateljevi vlogi med prvo svetovno
vojno; Cankar je kot javna osebnost, katere nastopanje je povzročilo celo
interes Vojaške pisarne prestolonaslednika, imel izjemen vpliv na rojake. Tega
pa je v politično prelomnih časih dosegel kot umetniški ustvarjalec, ne kot
politik, kar je bilo v tistem času na Slovenskem izjemno. Večja pozornost kot
doslej je namenjena tudi Cankarjevemu odnosu do drugih kultur (zlasti do
francoske) in vej umetnosti (npr. do glasbe in slikarstva); dosedanje raziskave
o tem kljub velikim dosežkom niso podale popolne slike.
Prav tako je pozornost usmerjena k pisateljevim odnosom z drugimi umetniškimi
ustvarjalci (O. Župančič, D. Kette, J. Murn, L. Kraigher, V. Levstik). Za
življenje Ivana Cankarja so bili posebej pomembni odnosi z ženskami (H. Pehani,
A. in M. Lušin, M. Reisner, A. in Š. Löffler, M. Kessler, M. Rohrman idr.), ki
so bili izrazito zapleteni. Tudi ti odnosi so v marsičem predstavljeni drugače
kakor v dosedanji literaturi, s poudarkom na osebnih lastnostih oz.
okoliščinah.
»Dajmo odkrito povedati, da
nekateri ljudje vendarle izstopajo, zmorejo več in so naredili več.«
-(Igor Grdina v intervjuju za Večer).
»Cankarja vzame kot kneza
slovenske besede in ga potem motri skozi različne segmente duha časa, ki jih
najdeva v spominih, časopisnih člankih, literaturi in navadah, politiki in
tedanji kulturi. «
-(Mladina).
Igor Grdina (1965) je doktoriral iz slovenske literarne zgodovine in zgodovine, ukvarja se predvsem z zgodovino starejše in novejše slovenske književnosti (do ok. 1950), s kulturno zgodovino in politično zgodovino 16., 18., 19. in 20. stoletja. Njegova bibliografija obsega več kot 1300 enot; od tega je več kot 30 samostojnih knjig. Ena njegovih dram je bila prevedena v ruščino in izdana v Rusiji. Bil je zaposlen na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je bil nazadnje redni profesor za starejšo in novejšo slovensko književnost. Sedaj je znanstveni svetnik na ZRC SAZU, sodeluje tudi z AMEU-ISH in predava na programu Kulturna zgodovina na Univerzi v Novi Gorici.