Skoči na vsebino

Marguerite Yourcenar : Splet večnosti

Podrobnosti knjige

Sodobni romani (20. in 21. st.)

Splet večnosti Marguerite Yourcenar

Roman Splet večnosti (1988) je zadnji, nedokončani del družinskega triptiha Labirint sveta in dopolnjuje že prevedeni knjigi V pobožen spomin (1974) in Severni arhivi (1977). V njem se Marguerite Yourcenar posveti življenjski zgodbi svojega očeta, svetovljana, ljubitelja mondenih letovišč, igralnic in žensk, a tudi nekonvencionalnega starša, ki svojo hčer ob večerih uvaja v francosko književnost, jo v Parizu spremlja v gledališča, muzeje, na koncerte.


Lastnost Vrednost
Založba Beletrina
Zbirka eBeletrina
Prevod Saša Jerele
Leto izdaje 2016
Strani 313
Jezik slovenski
Tip datoteke epub
ISBN 9789612841850

Izvodov na voljo:


  • Prost
  • Prost
  • Prost
  • Zaseden

    Še 3 dni 35 min in 6 sekund

Pokukaj v knjigo

Marguerite Yourcenar: Splet večnosti
Marguerite Yourcenar: Splet večnosti
Pokukaj v knjigo ...

Dolg opis

Roman Splet večnosti (1988) je zadnji, nedokončani del družinskega triptiha Labirint sveta in dopolnjuje že prevedeni knjigi V pobožen spomin (1974) in Severni arhivi (1977). V njem se Marguerite Yourcenar posveti življenjski zgodbi svojega očeta, svetovljana, ljubitelja mondenih letovišč, igralnic in žensk, a tudi nekonvencionalnega starša, ki svojo hčer ob večerih uvaja v francosko književnost, jo v Parizu spremlja v gledališča, muzeje, na koncerte. Vendar je resnična junakinja romana Jeanne, žena baltskega skladatelja Egona de Revala, protestantka in pisateljica, katere lepota in duhovna širina sta prevzeli tako Michela, ki se je z njo zapletel v razmerje, kot Marguerite. Rahločutno in bleščeče izrisani ljubezenski trikotnik, ki se prelomi v mračne tone prve svetovne vojne, je ganljiv sklep mojstričinega opusa in ponuja neprecenljiv vpogled v genezo njene osebnosti.

Marguerite Yourcenar (1903-1987) sodi med najpomembnejše avtorje francoske literature 20. stoletja. Živela in pisala je odmaknjeno od literarnih krogov in mod. Intenzivno se je posvečala študiju zgodovine in starejše, zlasti klasične umetnosti. Leta 1980 je bila kot prva ženska izvoljena v Francosko akademijo. Svetovno slavo je dosegla z zgodovinskima romanoma Hadrijanovi spomini (1951) in Opus nigrum (1968). V njeni zapuščini najdemo poleg pripovedne proze, poezije in dramatike tudi filozofske in literarnozgodovinske eseje.


Povezane knjige


Samanta Hadžić Žavski: Še en vdih
Samanta Hadžić Žavski: Še en vdih
Samanta Hadžić Žavski
Še en vdih
Pija Lucija Kralj: Basist nikoli ne dobi bejbe
Pija Lucija Kralj: Basist nikoli ne dobi bejbe
Pija Lucija Kralj
Basist nikoli ne dobi bejbe
Milan Jazbec: Birokrat
Milan Jazbec: Birokrat
Milan Jazbec
Birokrat
Mateja Njivar: Maske na obrazih
Mateja Njivar: Maske na obrazih
Mateja Njivar
Maske na obrazih
Bojan Bizjak: Smejoči angel
Bojan Bizjak: Smejoči angel
Bojan Bizjak
Smejoči angel

Prijavite se na e-novice

Source