Svetlana Slapšak : Šola za delikatne ljubimce

Dolg opis

Smo v Grčiji, piše se leto 1974, pravkar je padla vojaška hunta, v Atenah vre. Sredi političnih nemirov se prepleteta življenji podiplomske študentke klasične filologije iz Jugoslavije in ruskega igralca na pragu zrelih let. Njuno potikanje po antični in sodobni Grčiji ni le okvir za duhovito kulturnozgodovinsko ekspertizo, ki sega vse do Moskve in Beograda, ampak tudi za politične in ne nazadnje intimne razmisleke o (ne)možnosti pravičnega sveta in ljubezenskega para v njem.

Svetlana Slapšak je diplomo (1971), magisterij  (1976) in doktorat (1984) zagovarjala na Oddelku za antične študije, lingvistična smer, Filozofske fakultete v Beogradu. Bila je ena izmed treh urednikov satiričnega časopisa študentov Filozofske fakultete v Beogradu, Frontisterion, ki je bil prepovedan 1970. Odvzet ji je bil potni list, prisluškovala ji je tajna policija, med zasliševanji je bila večkrat med zasliševanji podvržena fizičnemu nasilju. Kot predsednica odbora za svobodo govora pri Srbskem društvu pisateljev je med letoma 1986 in 1989 sestavila in objavila več kot 50 peticij. Z možem je leta 1983 v Ljubljani organizirala peticijo proti smrtni kazni, leta 1991 pa akcijo Molk ubija, spregovorimo za mir. Z gibanjem 1000 žensk za mir je predlagana za Nobelovo nagrado za mir. Predavala je na številnih jugoslovanskih, evropskih in ameriških univerzah, bila profesorica za antropologijo antičnega sveta, študije spola in balkanologijo (2003–12) na ISH (Institutum Studiorum Humanitatis), dekanka ISH (2003–13). Glavna urednica časopisa ProFemina v Beogradu od 1994. Direktorica Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš v Ljubljani, direktorica Inštituta za balkanske in sredozemske študije in kulturo v Ljubljani.

Nagrade: nagrada Miloš Crnjanski za eseje, 1990; American PEN Freedom of Expression Award, 1993; Helsinki Watch Award, 2000; Helen Award, Montreal, 2001. Leta 2015 je dobila za knjigo esejev o hrani Leteći pilav nagrado Mirka Kovača.

Objavila je več kot 50 knjig in zbornikov, več kot 400 študij (lingvistika, antične študije, balkanologija, študije spola), več kot 1000 esejev, roman Leon in Leonina,  številne prevode iz stare in nove grščine, latinščine, francoščine, angleščine in slovenščine v srbščino, iz stare grščine je prevajala v slovenščino. Pisala je kolumne u Književni reči, Teleksu, Vremenu, v mariborskem Večeru pa piše tedensko kolumno.