Jegor Gajdar : Propad imperija

Dolg opis

Jegor Gajdar v svoj knjigi Propad imperija opisuje dogodke in razmere v Rusiji po razpadu Sovjetskezveze s političnega, ekonomskega in zgodovinskega vidika, zavedajoč se dejstva,da se v današnji Rusiji povečuje nostalgija po sovjetski dobi, ko je bilaSovjetska zveza pomembna sila z mednarodnim ugledom, in da se za njen razpadkrivi zunanje sovražnike in nespametne spremembe v njeni politiki, ki naj bivodile do »največje geopolitične katastrofe v 20. stoletju«.

V esejističnemdelu Propad imperija Gajdar jasno prikazuje, zakaj so take teorijezavajajoče in nevarne, predvsem pa škodljive za prihodnost države. Njegov namenje dokazati, da je bil sovjetski ekonomski in politični sistem ali imperij, kotga sam imenuje, nestabilen sam po sebi in da je bilo le vprašanje časa, kdaj inkako se bo sesul. Predlaga, naj se Rusi raje zazrejo v prihodnost, kot da senenehno zazirajo v preteklost, saj se boji, da Rusija ponavlja svoje tragičnenapake, vključno z neenakomernih ekonomskim razvojem. Sovjetski primer Gajdaruporabi kot vzorec za razumevanje življenjskega cikla imperijev, ki so seznašli na napačnem koncu zgodovine v 20. stoletju (konec dinastij Habsburžanov,Otomanov, Romanovih po 1. svetovni vojni, razpadanje evropskih čezmorskihimperijev po koncu 2. svetovne vojne ter nazadnje razpad Sovjetske zveze vdevetdesetih letih 20. stoletja). Vsi ti procesi za Gajdarja niso naključje,temveč logična komponenta v procesu globalnih sprememb, ki  jih samimenuje s skupnim imenom »moderna ekonomska rast«.

Slovenskemu prevodu na pot (Dr. Maks Tajnikar)

"Zaslovenskega bralca so zagotovo zanimiva poglavja,  v katerih Gajdar omenja primer razpada Jugoslavije. Zanj je ta, neke vrste model razpada imperijev pomemben tudi za razumevanje dogodkov v ZSSR. Ko je zavladala ideja medsebojnega izkoriščanja narodov, je bilo konec Jugoslavije, pravi. Med ZSSR in Jugoslavijo je le ena razlika: prvo je doletela civilizirana rešitev, drugo pa ne."

Jegor Gajdar (1956-2009) je bilsovjetski in ruski ekonomist, politik in pisec, krajši čas pa tudi ruskipredsednik vlade. Najbolj znan je po svojih kontroverznih reformah, ki součinkovale kot "šok terapija" v postsovjetski Rusiji po razpadu Sovjetske zveze.Mnogi Rusi so ga imeli za odgovornega za ekonomske težave, ki so v devetdesetihletih 20. stoletja pestile državo in se odražale v množični revščini inhiperinflaciji, medtem ko so ga liberalni politiki slavili kot moža, ki jestoril, kar je bilo treba storiti, da bi rešili državo pred popolnimkolapsom. Jeffrey Sachs, direktor Columbia University'sEarth Institute, ki je bil svetovalec ruske vlade v zgodnjih devetdesetihletih, je Gajdarja imenoval »intelektualni vodja številnih ruskih političnih inekonomskih reform«.