Henrik Ibsen : Nora (Hiša lutk)

Dolg opis

Nora, simbol ženske emancipacije

Ibsenov prikaz položaja ženske v meščanskem zakonu je ob prvi uprizoritvi leta 1879 sprožil ogorčenje in spodbudil številne mednarodne debate na temo neodvisnosti, svobode, položaja žensk in neenakosti. Hiša lutk je postala paradni konj ženske emancipacije, saj se v njej glavna junakinja, ujeta v vlogi lutke v lastni hiši, upre togim in nepravičnim družbenim normam in razmerij moči in se razvije v novo žensko z močjo, pogumom in samospoštovanjem. Delo je izšlo v sklopu zbirke Matura, ki vključuje izbor srednješolskega maturitetnega branja.

Henrik Ibsen, norveški dramatik, je za Shakespearjem drugi najpogosteje uprizarjan dramatik. Njegovo otroštvo sta zaznamovala očetov bankrot in selitev iz meščanskega sveta na podeželje. Zaradi pomanjkanja denarja mu je bila zaprta pot do izobrazbe. Leta 1858 je postal direktor gledališča v Oslu, ker pa so z ženo in otrokom živeli v finančni bedi, je Ibsen protestno zapustil Norveško. Na svojih poteh med Italijo in Nemčijo je napisal svoje najpomembnejše drame Peer Gynt, Stebri družbe, Nora, Strahovi, Divja račka in Hedda Gabler. Z njimi je osvetljeval etično zlaganost meščanske družbe in sprožal nova razmišljanja in polemike. Na Norveško se je vrnil šele po skoraj treh desetletjih kot slaven, a kontroverzen dramatik.