Dominik Smole : Antigona

Dolg opis

Antigona Antigona je hči Ojdipa in Jokaste. S sestro Ismeno spremljata slepega očeta Ojdipa v pregnanstvo. Po Ojdipovi smrti se vrneta v Tebe, da bi preprečili prerokovan dvoboj bratov Polinejk in Eteokles, ki sta si po Ojdipovem odhodu razdelila oblast v Tebah. Ko je brat pregnal Polinejka, je ta zbral vojake in začel oblegati Tebe. V spopadu sta oba obležala mrtva. Prvi obvelja za izdajalca, drugi za junaka.

Tebanski kralj ukaže, naj izdajalčevo truplo razpada pred obzidjem, junakovo pa naj bo pokopano z vsemi častmi. Temu se upreta sestri bratov Antigona in Ismena, saj zagovarjata zakon, da morajo biti vsi mrtvi pokopani.

Smole je Sofoklejevo mitološko zgodbo o Antigoni, ki brata Polineika pokoplje kljub kraljevi prepovedi, moderniziral in jo preoblikoval v sodobno tragedijo.

Posebnost njegove interpretacije je, da je naslovna junakinja fizično odsotna, o njenih mislih in dejanjih govorijo ostale dramske osebe. Antigonin upor ni več naperjen proti despotu, njena aktivnost predstavlja uresničenje vesti in duhovnih vrednot.

Med snovnimi samosvojostmi je na prvem mestu seveda lik Antigone: drugače kot pri Sofoklu in Anouilhu se v Smoletovi drami Antigona sploh ne pojavi. (…) To seveda ne pomeni, da je Antigona zategadelj kaj manj navzoča. Narobe: že zgolj dejstvo, da je ni, a da zavoljo te nenavzočnosti tako rekoč vsi drugi o njej nenehoma govore, opisujejo njeno vedênje, sklepajo o njenih dejanjih in celo navajajo njene ključne stavke – spričuje, da je v resnici vsa, kolikor je jè, skozinskoz postavljena v središče tebanskega sveta (…). Vasja Predan, Antigona, zbirka Kondor, 1996