Luna Šribar Jurančič : Starinarnica

Dolg opis

… vedeti moraš, kdaj zagrabiti in kdaj spustiti, stvar občutka in intuicije, ki se z leti le poglablja. Hja, potem pa res ogromno nanesejo. Ni pa vsak za ta posel, nekateri so preihtavi, nekateri se preveč navežejo, drugi spet nimajo za to potrebne potrpežljivosti ali pa hočejo na hitro obrniti čim več. In najpomembnejše, ravno tako kot občutek za stvari je pri tem pomemben občutek za ljudi. »Ja, prav res,« pokima starinar, ko Ilija skoraj do potankosti opisuje njegova načela delovanja.

Ko sem za mentorski program Zavoda Ypsilon sklenil nekomu pomagati od ideje do končanega rokopisa, izbira ni bila težka. Osnovna ideja Lune Jurančič Šribar o čarobni starinarnici in njenem lastniku je obetala veliko vsega, predvsem pa garanja. Mentorsko delo ni vsiljevanje svojih vizij in rešitev, marveč ponujanje opore in namigov, da avtor čim prej in čim bolj najde tisto, kar je hotel napisati, in da roman tudi zaključi – večina jim namreč odneha že na začetku. Mentor je babica pri porodu in ne oče. Tako je Luna napisala roman, ki je samo njen in bo ravno zato dobil veliko zadovoljnih bralk in bralcev. In glede na to, da je roman izšel pri ugledni založbi, te besede tipka zelo ponosen mentor. Miha Mazzini

LUNO J. ŠRIBAR, odkar pomni, priteguje dvoje: ljudje, ki se ne prilagajajo merilom prevladujoče družbe in si tako navadno »nakopljejo« zelo nenavadne življenjske usode, in rabljene, tudi odvečne stvari. Tovrstna zanimanja so avtorico med dosedanjim bivanjem peljala po mnogih nepredvidljivih poteh. Od otroškega plezanja po kupih smeti na kosovcih, raziskovanj pol podrtih bajturin do srednješolskih postopanj po lokalih in neskončnih klepetov s starimi gostilniškimi mački, ki nikoli niso varčevali z življenjskimi nasveti. Navsezadnje pa je v odraslih letih to izoblikovala tudi v poklic. Po izobrazbi je etnologinja in kulturna antropologinja, ki skupaj z brezdomnimi ljudmi deluje pri projektih skupnostne ekonomije, kot je denimo Posredovalnica rabljenih predmetov in cestni časopis. Vse omenjeno odseva v njenem prvem romanu Starinarnica, sicer fikcijski zgodbi o nenavadni starinarnici in starinarju, ki uči ljudi ekonomije daru.