Ingrid Divković : Zdaj živim

Dolg opis

Roman Zdaj živim poteka na dveh ravneh. Vsebuje zgodbe treh žensk, ki se prepletajo, in sklope premišljevanj, citatov in življenjskih spoznanj, ki spremljajo njihove izpovedi. Skozi celoten roman se ponavlja metafora metulja, ki je kot življenje: treba je iti čez določene faze, da razviješ krila in poletiš.

Zgodbe svojega življenja v prvi osebi pripovedujejo Elena, Ana in Naida ter se sprašujejo: Zakaj živim? Kako živim? Ali živim zase ali za druge, ali živim polno? Elena je 40-letnica, ki ne more imeti otrok. Živi z možem Ivanom, poslovnežem, ki je zelo malo doma, in imata veliko denarja. Proti koncu zgodbe izvemo za njeno travmatično zgodbo iz preteklosti, ko je njen oče odšel … Odloči se, da bo posvojila otroka, in tako v njuno hišo pride Ana.

Ana je 16-letnica, ki je pri šestih letih izgubila mamo, očeta pa ni nikoli poznala. Večino življenja je preživela v rejništvu in v domu/sirotišnici. Zelo rada ima metulje, ki jih fotografira.

Odnos med Ano in Eleno ne steče gladko, težko se privajata druga na drugo. Ana se Eleni izogiba, celo pobegne od doma in gre na morje. Tam spozna Maura, ki oddaja stanovanja ob morju. Eno noč preživi tam, potem gre naprej.

Naida je skrbnica Ane v sirotišnici. Zelo sta si blizu, Ani je kot mama. Tudi drugi otroci imajo Naido radi. A tudi njo bremeni travmatična zgodba iz preteklosti, ko je obupala nad življenjem, sestra se je poročila in preselila v Nemčijo …

V romanu Zdaj živim je veliko govora o smislu življenju, s katerim vse tri ženske niso zadovoljne, o bolečini, ki jih tare, in o tem, kako jo lahko premagamo. Veliko govora je tudi o tem, kaj pomeni biti ženska, o materinstvu in odsotnosti materinstva.

Pisava Ingrid Divković je mehka, tekoča, berljiva in topla, zato deluje osvobajajoče in pozitivno. Sporočilo, ki ga daje je, da je življenje, ne glede na svoje senčne plati in negativne dogodke, vredno upanja in se odpira v prihodnost. Vezi z ljudmi nas bogatijo, izkušnje krepijo, z njihovo pomočjo dozorevamo in se osebnostno razvijamo ─ rastemo iz gosenice v metulja.