Branka D. Jurišić : Vedenje in razredna pravila

Dolg opis

V slovenskih šolah je država predpisala Pravila šolskega reda, Pravilnik o vzgojnih opominih, vzgojni načrt in druge akte po katerih postopamo v primeru vedenjskih izbruhov ali kršitvah šolskega reda. Kljub temu nekateri učitelji in ravnatelji opozarjajo, da je neželeno vedenje pogostejše in da kontinuum pomoči ni dovolj učinkovit. So torej protokoli, skladni s pravilniki, zadovoljivo orodje za preprečevanje neželenega vedenja? Ali vzgojni ukrepi v splošnem pripomorejo k izboljšanju vedenja? Večinoma ne. Vzgoja in vedenje imata malo skupnega s protokoli, ki jih izvajamo po državnih pravilnikih; ti so bolj zaradi tega, da šole zaščitimo sami sebe, neželeno vedenja pa se po izreku ukrepa, pogosto zadrži ali prenese v drugo okolje. Vedenje je vedno naučeno – to je dobro, saj ga je mogoče spreminjati in nadalje: vedenje je sporočanje, je klic k komunikaciji, ki se mu moramo odzvati – seveda ne z vzgojnim ukrepom. Da bi lahko vedenje poučevali, potrebujemo pravila vedenja. Vpeljava razrednih pravil pomeni vsaj, da jih sestavimo v dialogu z učenci, uskladimo s poslanstvom šole in drugimi učitelji ter, kar je najbolj pomembno, da učence o pravilih in postopkih vpeljave poučujemo. Pričujoč priročnik  nam bo tu v veliko oporo. Vodil nas bo pri prehodu od tradicionalne šole kaznovanja do šole, kjer s podporo želenemu vedenju ustvarjamo spoštovanje in sodelovanje.